INTERVJU VELEPOSLANIKA RUSIJE V SLOVENIJI NJEGOVE EKSCELENCE DR. DOKU ZAVGAEVA OB 20. OBLETNICI USTANOVITVE DIPLOMATSKIH ODNOSOV MED RUSIJO IN SLOVENIJO

(je bil objavlen v časopisu Dnevnik, 30. maja 2012)

Vprašanje: 25. maja 2012 je dopolnilo 20 let od ustanovitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Rusijo. To je primeren razlog za analizo rezultatov razvoja dvostranskega sodelovanja in določitev skupnih prioritetnih nalog za prihodnost.

Spoštovani gospod Veleposlanik, v zvezi s tem me zanima Vaša ocena rusko-slovenskih stikov in posebej teh kakovostnih sprememb, ki so jih spremljale v zadnjih dveh desetletij?

Odgovor: Ustanovitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in Rusijo je seveda dogodek zgodovinskega pomena. Postala je začetek sodobnega obdobja v razvoju rusko-slovenskih povezav, korenine katerih segajo v globoko preteklost.

Opirajoč se na tradicije prijateljstva in vzajemne simpatije Rusija in Slovenija v zadnjih dveh desetljetij uspešno gradita večplastno sodelovanje, ki je usmerjeno v prihodnost in temelji na načelih enakosti in vzajemne koristi, obojestranskega zaupanja in spoštovanja nacionalnih interesov dveh držav. To je posebej poudarjeno v enem temeljnih rusko-slovenskih dokumentov – Deklaraciji o prijateljskih odnosih in sodelovanju, ki je bila podpisana leta 2002.

Odločilnega pomena za poglobitev dvostranskih povezav so redni stiki najvišjega vodstva Rusije in Slovenije, ki omogočajo usklajevanje strateških prioritet v naših odnosih, napolnitev le-teh s konkretno vsebino, koordinacijo stališč glede ključnih problemov mednarodnega dnevnega reda. Samo v zadnjih treh letih je potekalo osem srečanj predsednikov držav in vlad najinih držav. Krepijo se vezi med zakonodajnimi organi oblasti. Zaupni dialog na najvišji ravni je najboljši dokaz, da rusko-slovensko sodelovanje odgovarja temeljnim interesom naših narodov ter ciljem večplastnega razvoja med dvema državama.

Smatramo Slovenijo kot zanesljivega in perpektivnega partnerja v mednarodnih zadevah. Cenimo konstruktivni pristop Ljubljane do ruskih pobud, njen pozitivni prispevek k napredovanju sodelovanja Rusije z EU in zvezo NATO, učinkovito sodelovanje delegacij naših držav v okviru OZN in drugih mednarodnih forumov.

Vprašanje: Kako ocenjujete dinamiko dvostranskega gospodarskega sodelovanja?

Odgovor: Ugodna politična klima, vzajemno zanimanje ruskih in slovenskih poslovnih krogov za graditev dolgoročnih partnerskih odnosov prispevajo k dinamičnemu razvoju in vse večji poglobitvi gospodarskih stikov.

V minulih letih je ustvarjena obsežna pravna podlaga dvostranskega sodelovanja, med drugim gospodarskega, izoblikovani so učinkoviti mehanizmi za njegov nadaljnji razvoj. Samo v zadnjih dveh letih je bilo sklenjenih okrog
50 dvostranskih meddržavnih, medvladnih, medresorskih in drugih sporazumov. Poseben pomen imata Deklaracija o partnerstvu za modernizacijo, ki sta jo podpisala predsednika najinih držav, in medvladni Memorandum o pomebnejših projektih za povečanje bilateralnega gospodarskega sodelovanja.

Najbolj pomebni projekt je «Južni tok». Pogodba o ustanovitvi skupnega rusko-slovenskega podjetja za izgradnjo in uporabo slovenskega dela plinovoda je bila podpisana med obiskom 22.-23. marca 2011 Vladimirja Putina v Sloveniji. Sodelovanje Ljubljane pri tem večjem mednarodnem projektu bo dalo nov zagon našemu sodelovanju, omogočilo pritok v gospodarstvo države okoli 1 mlrd. euro investicij, povečanje za trikrat porabe plina v Sloveniji, ustvarjanje tukaj novih sodobnih proizvodenj in delovnih mest. Hkrati bo plinovod prispeval k zagotavljanju evropske energetske varnosti ter zanesljive in fleksibilne oskrbe trgov evropskih držav z ruskim plinom. Načrtovani rok izgradnje plinovoda je konec leta 2015.

Širi se investicijsko sodelovanje. Ruski kapital uspešno dela v slovenski industriji jekla. V Rusiji obratujejo moderne proizvodnje, ki so jih ustanovila podjetja iz Slovenije, med drugim v obliki skupnih podjetij na področju farmacije in kemične industrije, proizvodnje telekomunikacijske opreme, gradbenih materialov itp.

Pomebno vlogo pri naraščanju gospodarskih povezav ima Rusko-slovenska medvladna komisija za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje . Na njenem VIII. zasedanju februarja 2011 v Moskvi je bilo določeno več kot 30 projektov na različnih področjih – od energetike do farmacije. K iskanju novih smeri sodelovanja, predvsem na ravni malih in srednjih podjetij prispeva Poslovni svet ruskih in slovenskih poslovnežev, ki je bil ustanovljen leta 2011.

Osredotočeno si prizadevamo za razvoj medregionalnih povezav, ki so že pritegnili v svojo orbito dobrih 60 subjektov Ruske federacije. Kot učinkovita oblika teh aktivnosti so se izkazale mednarodne poslovne konference, ki so potekale v Moskvi, Sankt Peterburgu, Samari, na Bledu in Bdru pri Kranju. V njih je sodelovalo vodstvo naših držav, kot tudi ministri, vodje regij, predstavniki večjih, srednjih in malih podjetij. Taka srečanja omogočajo, da se najdejo neizkoriščene priložnosti, oblikujejo novi pristopi za naraščanje sodelovanja gospodarskih družb. Na teh forumih je bila podpisana cela vrsta dokumentov o sodelovanju.

Nasplošno pa se je obseg blagovne menjave v dvajsetih letih šestkratno povečal in leta 2011 znašal 1,5 mlrd. USD. Doseženi tempo rasti se ohranja tudi letos. V prvem četrtletju letošnjega leta je obseg trgovine zrastel za dobro tretjino.

Hkrati imamo na področju gospodarskega sodelovanja še dosti neizkoriščanih priložnosti.

Danes rusko vodstvo zastavlja načelno nove naloge v zvezi z oblikovanjem sodobnega gospodarstva, ki bo imelo konkurenčno industrijo in infrastrukturo, razvite storitve in učinkovito kmetijstvo. Gospodarstva, ki bo delovalo na podlagi sodobnih tehnologij. To pomeni, da si prizadevamo izgraditi učinkovite mehanizme za moderniziranje gospodarstva, preusmeriti naše zunanjetrgovinsko sodelovanje na inovacijska in visokotehlonoška področja, ki zagotavljajo proizvodnjo konkurenčne produkcije, kot tudi naprej širiti investicijsko sodelovanje ter povezave v znanosti in razvoju.

Nadaljevali bomo prizadevanja za izpopolnjevanje poravno pogodbene podlage in vzpostavitev pogojev, da bi bolj učinkovito pritegnili srednja in mala podjetja, ki še ne prispevajo k temu sodelovanju v zadostni meri. Slovenski izvoz v Rusijo za slabih 50% zagotavljata eno ali dve podjejetji, medtem ko na stotine drugih proizvajalcev niso vključeni v sodelovanje. Podobno sliko lahko vidimo tudi na ruski strani. Izboljšanju nastale situacije bi lahko do neke mere pomagala tudi pričakovana odprava vizumov za kratkoročna potovanja državljanov Ruske federacije in Evropske unije, o čemer se zdaj pogajata Moskva in Bruselj.

Vprašanje: Na katerih področjih se še uspešno razvija bilateralno sodelovanje?

Odgovor: Veliko vlogo v naših odnosih imajo kulturne povezave, z njihovo bogato in bleščečo zgodovino. Sedaj v Sloveniji izraz kultura se najbrž najpogosteje uporablja v besedni zvezi Maribor – Evropska prestolnica kulture 2012. Letos tu vsak mesec nastopajo različne ruske umetniške skupine

Menim, da je marsikdo v Sloveniji že seznanjen z aktivnostmi Ruskega centra za znanost in kulturo (RCZK), ki je bil odprt v Ljubljani aprila 2011. V prostorih centra stalno potekajo različne razstave, koncerti, seminarji, krožki in delavnice, delujejo računalniški razredi za študij ruščine.

Ko pripovedujem o našem kulturnem sodelovanju, bi rad omenil prispevek Foruma slovanskih kultur, ki je bil ustanovljen na pobudo vodstva naših dveh držav, k ohranjanju in nadaljnjemu razvoju kulturne dediščine ter poglabljanju sodelovanja slovanskih narodov na kulturnem področju

Rad bi ob tej priložnosti izrazil globoko zahvalo Društvu Slovenija - Rusija, ki je za svoj velik prispevek h krepitvi rusko-slovenskega sodelovanja ter promociji ruskega jezika in kulture v Sloveniji dobilo leta 2011 Zahvalo Predsednika Ruske federacije.

Skupaj s slovenskimi kolegi delamo vse, da bi hitro razvijajoče rusko-slovensko sodelovanje na kulturno-humanističnem področju dvignili na kakovostno novo raven, ki jo že sedaj zelo pričakujejo v naših državah.

Vprašanje: Kaj bi lahko povedali o razvoju turizma?

Odgovor: Tudi na tem področju, ki sedaj igra zelo pomembno vlogo v življenju ljudi, naši odnosi dinamično napredujejo. Slovenijo je lani obiskalo dobrih štirideset tisoč ruskih turistov, kar je skoraj za četrtino več, kot leto prej. Najbolj popularen je med Rusi zdraviliški turizem, ki pritegne na počitek in zdravljenje vsakega tretjega turista iz naše države, ki pride v Slovenijo. Tradicionalno so najbolj obiskana zdravilišča v Rogaški Slatini, Portorožu, Čatežu in Laškem.

Ruski gostje, s katerimi imam veliko priložnosti, da se pogovorim, vedno poudarjajo, da jih ne pritegnejo v Slovenijo samo čudovita in razgibana narava, blaga klima in dobre storitve, temveč tudi nadvse dobrohotni slovenski domačini, ki so tako blizu nam po svojem jeziku in navadam. Skupaj vsi ti dejavniki imajo izjemno privlačno moč. Dober sloves o Sloveniji kot deželi, kjer se lahko počutiš kakor doma, se dobro spočiješ in, če je to potrebno, tudi si učinkovito izboljšaš zdravje, se v zadnjih letih hitro širi v Rusiji.

Pri nas tudi pripisujemo velik pomen razvoju turistične panoge. Na tem področju se uresničuje prav temu namenjen federalni program. Vzpostavljajo se posebne ekonomske cone. Rusija je privlačna destinacija za tuje, kakor tudi za domače turiste zaradi več dejavnikov - od izjenmo raznovrstnih klimatskih pogojev do neslutenega bogastva tradicij našega multinacionalnega naroda. Resne napore sedaj vlagamo v razvoj turisičnega grozda na Kavkazu. Velika finančna sredstva se investirajo v oblikovanje sodobne turistične inftrastrukture in postavitev športnih centrov itd. Uspešno napreduje gradnja olimpijskih objektov za Zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014. Večje športno-rekreacijsko središče, ki se tu gradi, bo tudi po Olimpiadi ostalo eden od največjih v Evropi turistično počitniških centrov, ki bo vabljiv tako za domače, kot tudi tuje med drugim slovenske turiste.

Nasploh število slovenskih turistov, ki obiskujejo Rusijo zanesljivo narašča. Radi potujejo po turističnih turah v Moskvo, Sankt Peterburg, starinska mesta t.i. Zlatega obroča Rusije ter po Kareliji in Altaju. Marsikdo gre na zanimivo pot s Transsibirsko železnico in obiskuje svetovno znano jezero Bajkal. Nekateri se odpravljajo na skrajni vzhod naše dežele - na Kamčatko, v edinstveno po svoji lepoti dolino z gejzirji. Razvoj turizma ne širi samo obzorij vsakega posameznika, vendar tudi ustvarja trdne vezi med ljudmi, pripomaga k obojestranski obogatitvi kultur. Skratka, zbližuje narode.

Menim, da prav v vzpostavitvi trdnih in večplastnih prijateljskih in obojestransko koristnih povezav med narodoma Rusije in Slovenije na vseh področjih v življenju - od visoke politike do vsakdanjih stikov ljudi lahko vidimo glavni rezultat razvoja v preteklih dvajsetih letih. Zaradi tega lahko z gotovostjo gledamo v prihodnost naših odnosov in še naprej iščemo nove možnosti za njihov nadaljnji razvoj v prid narodoma Rusije in Slovenije ter v interesu mira in prosperiteti na evropsli celini.

dr. Doku Zavgajev, Veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji