V zvezi z diskriminacijo rusko govorečih državljanov Ukrajine

I Z J A V A

SVETA FEDERACIJE

FEDERALNEGA ZBORA RUSKE FEDERACIJE

v zvezi z diskriminacijo

rusko govorečih državljanov Ukrajine

Svet federacije Federalnega zbora Ruske federacije izraža resno zaskrbljenost, da bo že septembra 2020, ko se začnejo uporabljati določbe nove zakonodaje Ukrajine o izobraževanju, izobraževanje v izobraževalnih ustanovah (razen na predšolski in začetni stopnji) v Ukrajini, torej v državi, kjer je ruščina za milijone ljudi materni jezik, potekalo skoraj popolnoma samo v ukrajinskem jeziku.

Svet federacije Federalnega zbora Ruske federacije je v svoji Izjavi v zvezi s sprejetjem zakona Ukrajine »O izobraževanju« (odlok Sveta federacije Federalnega zbora Ruske federacije z dne 27. septembra 2017 št. 354-SF) ugotovil, da je ta zakon v nasprotju z ustavo Ukrajine in obveznosti, ki jih je Ukrajina prevzela v skladu z Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin z dne 1. februarja 1995 in Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih z dne 5. novembra 1992, krši interese rusko govorečih prebivalcev države in ima za cilj totalno ukrajinizacijo.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v resoluciji 2189 (2017) z dne 12. oktobra 2017 »Novi ukrajinski zakon o izobraževanju: resna ovira pri poučevanju v maternih jezikih narodnih manjšin« tudi ugotovila, da omenjeni zakon potegne za sabo večje zmanjšanje pravic na področju izobraževanja, ki so bile prej zagotovljene »narodnim manjšinam«. Poleg Rusije so proti novemu ukrajinskemu zakonu protestirale oblasti Bolgarije, Madžarske, Grčije, Moldavije, Poljske in Romunije.

Toda kljub kritikam številnih držav in mednarodnih organizacij so ukrajinske oblasti nadaljevale politiko množičnega kršenja pravic rusko govorečega prebivalstva in jo potrdile v zakonu Ukrajine »O delovanju ukrajinščine kot državnega jezika«, ki je začel veljati z dne 16. julija 2019, in v zakonu Ukrajine »O popolnem splošnem srednješolskem izobraževanju«, ki ga je 16. januarja 2020 sprejela Vrhovna rada Ukrajine. Hkrati so bili prezrti sklepi Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije) št. 902/2017 z dne 11. decembra 2017, da zakon Ukrajine »O izobraževanju« ne vsebuje rešitev za jezike, ki niso uradni jeziki Evropske unije, zlasti za ruščino kot najbolj razširjen v Ukrajini neuradni jezik. V omenjenem sklepu je še posebej poudarjeno, da je »manj ugoden odnos do teh jezikov težko na kakršen koli način utemeljiti, zaradi česar se postavlja vprašanje o njihovi diskriminaciji«. Izjeme, predvidene le za jezike »avtohtonih narodov«, med katere v Ukrajini vključujejo več etničnih skupin, ki živijo zunaj ozemlja Ukrajine (v Krimu), ter delno za uradne jezike Evropske unije, le krepijo nečloveški in predvsem protiruski značaj nove ukrajinske zakonodaje o izobraževanju.

Svet federacije Federalnega zbora Ruske federacije ugotavlja, da prozahodna usmeritev Ukrajine po državnem udaru leta 2014 ni približala te države civiliziranim demokratičnim standardom, nasprotno jo je od njih še bolj oddaljila. Sedanje vodstvo Ukrajine je nadaljevalo diskriminacijsko politiko nekdanjega predsednika Ukrajine Petra Porošenka, ki je usmerjena v omejitev pravic rusko govorečega prebivalstva do pouka v maternem jeziku. Politika nasilne ukrajinizacije je postala eden ključnih razlogov za izbruh znotrajukrajinskega konflikta v Donbasu, v katerem je umrlo že na tisoče ljudi. Namesto da bi se učili iz napak, ki so jih naredili njihovi predhodniki, ki so se opirali na nacionalistične ideje, ukrajinske oblasti nadaljujejo isto politiko in s tem blokirajo vse poti do mirnega reševanja spora. Ko poziva k reintegraciji regiji, ki sta leta 2014 nasprotovali državnemu udaru, in istočasno zanika pravice rusko govorečega prebivalstva Donbasa pri udejanjenju njegovih na področju izobraževanja in drugih humanističnih področjih, Ukrajina v bistvu stori vse, da bi zavrla proces narodne sprave in izvajanje sporazumov iz Minska.

Svet federacije Federalnega zbora Ruske federacije poziva visokega komisarja ZN za človekove pravice, visokega komisarja OZN za nacionalne manjšine, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, parlamente evropskih držav, naj zaščitijo pravice rusko govorečih državljanov Ukrajine, in bo vztrajal pri obravnavi nastalih razmer v mednarodnih parlamentarnih organizacijah in sicer Interparlamentarni uniji, Parlamentarni skupščini Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Svet federacije

Federalnega zbora

Ruske federacije